Voda in zdravje

Voda znotraj telesa, hranilo.

Večina ljudi je dehidriranih. Na dnevnem nivoju to pomeni, da v primeru, ko ne vnesemo v telo slabe 4L vode na dan, katera najbolje da vsebuje še 1/2 čajne žličke himalajske soli, takrat je naše telo dehidrirano. Večinoma dehidracija nastopi kadar je vnos tekočine v naše telo manjši od porabe. Pogosto se to zgodi kadar smo bolani ali prezaposleni in pozabimo na pitje. Lahko pa tudi, ker nimamo trenutnega dostopa zaradi potovanja, pohodništva... Simptomi dehidracije so utrujenost, driska, zaprtost, bruhanje, glavobol. Resni simptomi so pa nenadna driska, kar povzroči veliko izgubo vode in elektrolitov v zelo kratkem času. V primeru, če smo bruhali in imeli drisko smo izgubili še toliko več prepotrebnih elektrolitov. Nastopi vročina. Lahko zaključimo, da višja kot je vročina višja je dehidracija. Še slabše je pa, če imamo vročino, bruhanje in drisko. Pretirano znojenje. Pri znojenju izgubljamo vodo. Pri povečani aktivnosti, kjer izgube vode ne nadomestimo. Vlažnost in temperatura vremena ravno tako povečata izgubo vode v našem organizmu. Povečano uriniranje. Pacienti z diabetesom. Določena zdravila lahko povečajo porabo vode v organizmu ali njeno izločanje iz organizma. Diuretiki in zdravila za pritisk.

Odgovor telesa na dehidracijo je žeja. Pomembno je vedeti, da ko začutimo žejo smo že dehidrirani. Urin ob pomanjkanju vode v telesu postane bolj skoncentriran in bolj rumene barve. Nadaljni simptomi pomanjkanja vode v telesu so suhe ustnice, oči ne proizvajajo več solz, znojenje se ustavi, pojavijo se krči v mišicah. Slabost in bruhanje. Neenakomerno bitje srca, lahki glavobol, šibkost, zmanjšanje urina. Telo poskuša obdržati enakomeren pretok krvi. Če je količina krvi v sistemu premajhna telo to kompenzira na način, da poveča bitje srca, kar hkrati povzroči zožanje žil in zvišanje krvnega pritiska. Tako je priskrbljeno, da kri pride do ostalih organov. Možganov, Srca, Jeter, Ledvic in prebavil. Ta kri je na začetku pobrana iz kože. Zato postane koža hladna in lepljiva. Ob večanju dehidracije ta mehanizem začne propadati. Pri resni dehidraciji se bo pojavila zmedenost in šibkost saj možgani in telo pridobijo manj vode. Na to sledi koma in odpoved organov ter smrt, če dehidracija ni zdravljena.

Zdravnik lahko diagnosticira dehidracijo na osnovi fizičnih simptomov. Dehidrirana oseba bo imela nizek krvni pritisk. Še posebej, če se premaknemo iz ležečega v stoječi položaj. Za nadaljno diagnozo dehidracije, se lahko izvedejo novi testi. Test krvi, kjer se ugotovi nivo elektrolitov. Nivo Kalija in Natrija. Kako dobro delujejo ledvica. Test urina. Ta test lahko pove, če smo in koliko smo dehidrirani. Ravno tako lahko ugotovimo, znake infekcije mehurja.

Edino zdravljenje dehidracije je nadomestilo izgubljene tekočine in elektrolitov. Pristop zdravljenja zavisi od starosti, vzroka dehidracije in resnosti. Otroci in osebje, ki so resno dehidrirani morajo biti oskrbljeni s strani medicinskega osebja. Soli in tekočine medicinsko osebje doda preko infuzije, kjer so absorbirani zelo hitro in pospešijo zdravljenje.

4L vode na dan vnesemo v telo tudi preko sadja in zelenjave. Večina ljudi meša med sabo žejo in lakoto. To zna biti eden od razlogov predebelosti. Dober nasvet je, da ko začutimo lakoto popijemo kozarec vode in vidimo ali smo še lačni ali ne. Zjutraj, ko se zbudimo je zelo zdravo najprej popiti kozarec vode. Iz preprostega razloga, saj med spanjem nismo vnesli v telo nič tekočine.

Kako vemo, da je voda, ki jo nameravamo piti brez onesnažil, ki nam povzročijo bolezenjska stanja?

V Sloveniji je po večinoma voda, ki priteče iz pipe varna za pitje. Kar pa ne moremo reči za preostali svet. Neprimerno odplakovanje, neprimerno ravnanje z vodnimi viri, neprimerna higijena povzročijo onesnaženost vode za pitje. To je voda, ki vsebuje različne parazite in našem zdravju škodljive snovi. Neustrezno ravnanje z vodo, spremeni vodo v idealen sistem za razvoj najrazličnejših zdravju škodljivih bakterij, virusov in parazitov. Efekt tih patogenov je v porastu.

Bolezni driske kot onesnažene vode, so eden vodilnih vzrokov smrti po svetu za otroke pod 5 let. Primeren tretma z vodo lahko zmanjša vzroke za smrtnost po svetu. Običajno sestoji iz sedimentacije, filtracije in disinfekcije.

Sedimentacija:
Pri postopku sedimentacije voda stoji. To omogoči težjim delcem, da se potopijo na dno. V večini so delci premajhni, da bi vodo očistili le z sedimentacijo. Zato sledi postopek filtracije.

Filtracija:
Pri filtraciji, gravitacija vleče vodo skozi različne plasti peska, ki ujame preostale delce po postopku sedimentacije. Tako je voda pripravljena za zadnjo fazo disinfekcije.

Disinfekcija:
Pri disinfekciji se uporabljajo kemične spojine, večinoma kloridi in ozon, ki uničujeta bakterije in patogene. Ravno tako delujeta za desinfekcijo cevovodov in zalogovnikov vode.

Kloridi so zelo efektivni pri uničevanju vodnih organizmov ampak je njihova uporaba regulirana, ker tvorijo potencialno nevarne kemijske produkte. Če se torej neravnovesje kloridov pojavi pri procesu disinfekcije, lahko to sproži še druge kemijske reakcije. Na primer en tak biprodukt klorida je trihalomethane, ki vodi do korozije cevovodov in s tem do prisotnosti železa, bakra in svinca v cevovodu torej v pitni vodi. Če prištejemo razlitja v naravi, odplake in gnojenje, ki onesnažuje podtalnico in, če mi uživamo takšno vodo, ima to daljši efekt na naše zdravje. Na primer rak, bolezni srca in ožilja, bolezni živčevja in tudi splav.
Na žalost je nadzor vode na vse te zdravju škodljive snovi težak. Dokler je jasno, da nas vse te kemikalije za disinfekcijo vode varujejo pred patogenimi organizmi, se strokovnjaki še zmeraj trudijo določiti, kako vse te kemijske, spojine delujejo na naše telo.

Kako torej definiramo čisto vodo, ki jo lahko pijemo?

Prvo preveč motnosti, sledi organskih snovi ali visoke koncentracije težkih kovin Kroma, Arzena, Svinca… pomeni, da je voda neprimerna za pitje. Večino težkih kovin pa ni mogoče zaznati brez predhodnih testiranj. Pa vendarle določeni namigi kot so motnost, obarvanost, vonj ali okus so jasni znaki, da voda ni primerna za pitje. Tudi vonj po kloru nakazuje neprimernost vode za pitje.

Stari Egipčani so vodo rezkuževali z pregrevanjem. Stari Grki so reševali problem nečiste vode z filtracijo. Dandanes večinoma uporabljamo ionizacijo. Uporablja se tudi adsorbcijsko filtracijo, kjer z aktivnim ogljikom umaknemo iz vode onesnažila in kemijske biprodukte. Še vedno pa ti domači sistemi ne morejo nadomestiti velikih sistemov za prečiščevanje vode. Lahko pa še zmeraj pomenijo razliko med življenjem in smrtjo. V svetu približno 800 milionov ljudi nima dostopa do čiste pitne vode.

Voda v našem telesu.

Če si predstavljamo vodo, kot reko ali pa vodo, kot mirujoč ribnik ali bazen, kmalu ugotovimo, da v slednjem začnejo rasti alge in toksini medtem, ko je reka bistra, čista in polna kisika. Podobno analogijo lahko apliciramo na naše telo. Do 75% odraslega telesa je voda. Voda se nahaja v celicah, med celicami in v krvnih telescih. Voda iz našega telesa odnaša strupe zato je še toliko bolj pomembna, da jo je dovolj in, da z lastnim gibanjem preprečimo njeno “mirovanje”.

Za zdravo človeško telo so potrebni različni elementi. Kalcij, Magnezij, Kalij, Natrij, Cink in Železo, Baker, Krom. Pitna voda že sama po sebi vsebuje določene od teh elementov. Vodi lahko tudi sami dodajamo hranila. Najlažje je, če vanjo stisnemo sadje ali zelenjavo. Kalcij, Magnezij, Kalij in Natrij so elektroliti. Elektroliti so minerali, ki pomagajo v telesu uravnavati ravnovesje vode. Kadar je teh elektrolitov premalo se poslabšajo telesne funkcije. Strjevanje krvi, krčenje mišic itd.

Med, katerega v Sloveniji sami proizvajamo je proizvod oz. hranilo, ki vsebuje absolutno vse potrebne sestavine, ki jih naše telo potrebuje. Zjutraj popijemo kozarec mlačne vode pomešane z žličko medu. Ob daljšem prakticiranju bo naše telo ravno tako izločilo ogromno količino strupov oz. jih sami ne bomo vnesli v telo saj ne bomo čutili potrebe po nezdravi hrani.

Znanost starih indijskih menihov verjame, da ima voda spomin. Ali jo pijemo iz steklenice ali plastenke različno vpliva na naše telo. Bolje jo je piti iz steklenice. V indijskih templjih prakticirajo pitje vode iz bakrenih posod. Verjamejo, ker je baker prevodni material, da ji doda energijo. Ravno tako verjamejo, da temperatura vode, ki jo pijemo ne sme preveč odstopati od naše telesne temperature.

Voda zunaj telesa, tuširanje.

Pri tuširanju je zelo pomembna temperatura vode. Voda nikakor ne sme biti vroča in nikakor le ta ne sme biti mrzla. Mrzla voda povzroči krčenje mišic, saj telo skuša ohraniti telesno temperaturo za normalno delovanje organov. Voda hkrati masira in relaksira naše mišice. Najbolje je, da je temperatura vode malo hladnejša od normalne sobne temperature. Ob predpostavki, da imamo primerno sobno temperaturo. Takšna temperatura vode se nahaja v naravi, ko gremo poleti plavat. To bo preprečilo neizmerno soparo v kopalnici, katera ni zdrava.

Za marsikoga, je lahko takšna temperatura vode v kopalnici še prehladna. Zato, če štartamo pri 35C in jo počasi spuščamo med tuširanjem bomo lažje dosegli nižjo temperaturo tuširanja.

Način tuširanja, ki najbolje ponazarja procese v naravi najbolj blagodejno vpliva na naše počutje.

V primeru, da je naša koža med tuširanjem rdeča in v kopalnici para je to znak, da je temperatura vode previsoka in zdravju zelo škodljiva. Previsoka temperatura vode povzroči hiter upad krvnega tlaka, kar je med tuširanjem še posebej nevarno. Visoka temperatura bo izsušila kožo, lasišče kar bo povzročilo, da bo telo začelo proizvajati več maščob, tako na koži, kot v lasiču. Čeprav večini prija ob koncu stresnega dne, je pa v bistvu še vedno škodljivo.

Kako pogosto se je zdravo tuširati?

Naša koža je organ, ki fizično ščiti naše telo od potencialno nevarnih snovi iz zunanje okolice. Zato je nenehno prekrita z bakterijami, virusi in celo organizmi. Le ti tvorijo mikrobioto kože. Večina raziskovalcev misli, da je večina teh organizmov nam neškodljiva. Ampak ob zunanji interakciji lahko poberemo druge mikrobiote, zaradi katerih lahko zbolimo. S tem, ko vnašamo v usta hrano, ko se dotikamo obraza s tem lahko prenesemo okužbo na način, da se tuji mikrobioti izognejo naši koži in pridejo v telo.

Zato je umivanje rok z milom tako pomembno. Še posebej kadar imamo opravka s hrano.

Milo je sestavljeno iz molekul, ki se vežejo na vodo, umazanijo, olja in bakterije. Kar omogoča, da vse to speremo.

Koža ravno tako preko žlez proizvaja potenje in olja. S tem se hladimo in koža je vlažna in zdrava. Ampak vseeno obstaja ravnovesje. Določene bakterije razgrajujejo znoj in sproščajo molekule, ki jih navonjamo, kot smrad in, če ima naša koža preveč umazanije, odmrlih celic in olj, se pore lahko zamašijo, kar vodi v težave, kot so na primer Akne.

Pa vendarle prepogosto tuširanje ravno tako ni zdravo. Saj lahko negativno vpliva na mikrobe, ki naravno živijo na koži. Prepogosto tuširanje spere olja in maščobe kar pusti za sabo suho kožo, do te mere, da zunanja plast kože razpoka. To pa zoped odpre možnost virusom in bakterijam ter organizmom, da vstopijo v naše telo.

Zato vsakodnevno tuširanje je preveč. Ražen, če delamo in se pri tem potimo. Drugače tuširanje na vsakih par dni je popolnoma uredu.