Cerebralna paraliza
Pri cerebralni paralizi gre za poškodbo možganov, ki povzroči paralizo. Poškodba možganov, ki onemogoča kontrolo mišic. Pri cerebralni paralizi govorimo o širokem spektru problemov.
Poškodba v različnem delu možganov, vpliva na različne dele našega telesa. Pri cerebralni paralizi govorimo o nevrološki bolezni. To pomeni, da se v procesu razvoja, ki je zelo občutljivo obdobje, zgodijo v možganih določene spremembe. Če se to področje ne razvije v popolnosti, potem kasneje ne more opravljati funkcije za katere je bilo predvideno.
Večina vzrokov za cerebralno paralizo se zgodi še pred rojstvom. Zato je vzroke še toliko težje odkriti.
Izpostavljenost radiaciji. Izpostavljenost infekcijam med razvojem zarodka. Hipoksija (pomanjkanje kisika).
Vemo, da so možgani zelo občutljivi na pomanjkanje kisika.
Cerebralna paraliza pa ni nujno, da ravno nastopi pred rojstvom. Lahko nastopi tudi kasneje. Tako so kasnejši vzroki za nastanek cerebralne paralize: Udarci v glavo, Infekcija ali pa hipoksija.
V večini primerov sta vzroka za nastanek cerebralne paralize poškodba glave ali kakšna podobna travma. Manjši delež lahko pripišemo genskim mutacijam.
Cerebralna paraliza je permanentna. Potrebno je vedeti, da se z leti ne poslabšuje.
Glede na tip premikanja mišic lahko klasificiramo cerebralno paralizo.
Spastična cerebralna paraliza
Osebe, ki imajo spastično cerebralno paralizo imajo zelo trde mišice. Abnormalnost se nahaja v zgornjih motoričnih nevronih. Nekateri od teh nevronov ne morejo sprejeti GABA. (gaba je nevrotransmiter). Živci so v prevzburjenem stanju kar vodi v hipertonijo. (Hipertonija = abnormalno povečana aktivnost mišic). Na vzven se to vidi, kakor da so mišice konstantno upognjene, ukrčene. (na primer kolena se stalno dotikajo tudi med hojo, kar seveda otežuje hojo).
2. Diskinetična cerebralna paraliza
Ta paraliza nastopi, kot posledica poškodbe predela možganov, ki se mu pravi bazalni ganglij. Ta predel nam omogoča sprožitev določenih gibov in ustavitev določenih gibov. Poškodovani predel možganov onemogoča pacientu, da nadzira svoje gibe. To pomeni, da ima lahko nekontrolirane gibe, mimo lastne kontrole.
Distonia: Naključni, počasni nekontrolirani gibi v udih.
Korea: Naključni, gibi kjer gibanje potuje od mišice k mišici.
3. Ataksična cerebralna paraliza
Gre za neurejeno gibanje. Zato so pacienti tresoči oziroma nekoordinirani. Povzroča jo poškodba malih možganov. Mali možgani nam pomagajo pri koordinaciji in preciznosti gibov. Pacienti imajo težave pri ravnotežju, koordinaciji gibov.
Potrebno je spomniti, da paciente, ki imajo cerebralno paralizo spremljajo še druga bolezenjska stanja.
Bolezenjska stanja se razlikujejo od posameznika do posameznika pa vendarle ne malo njih občuti bolečino v napetih mišicah, zaradi napetosti, nenormalnega položaja in trdnih sklepov. Abnormalni gibi lahko povzročajo tudi težave pri spanju kar lahko privede do motenj spanja. Insomnia. Ravno tako je lahko oteženo prehranjevanje. Od same priprave pa vse do požiranja. Velja tudi omeniti težave pri govorjenju in komunikaciji. Težave pri vidu. Težave pri učenju.
Ker gre pri cerebralni paralizi za permanentno stanje, le ta ni ozdravljiva.
Cerebralno paralizo lahko zdravimo. Zdravljenje zahteva multidisciplinaren pristop. Vključuje prisotnost nevrologov, rehabilitacijskih terapevtov, poklicnih terapevtov, komunikologov… Vsi ti morajo najti unikaten pristop za vsakega pacienta, s čimer izboljšajo kvaliteto njegovega življenja.
